Sv. Michael
Sveti Mihael je rahlo dvignjen nad Donavo na terasi ob vznožju Michaelerberga, ki se tu strmo spušča v Donavo, med Spitz an der Donau in Weißenkirchen in der Wachau na območju, kjer je bil po letu 800 Karel Veliki kralj Frankovsko cesarstvo od leta 768 do 814 je bilo območje podarjeno škofiji Passau. Škofija Passau je bila posvetna oblast knežjih škofov Passaua, ki je obstajala do leta 1803, do časa sekularizacije, sekularizacije, ločitve cerkve od države.
Na sedanji lokaciji cerkve sv. Mihaela je Karel Veliki namesto keltskega daritvenega mesta dal zgraditi Mihaelovo svetišče. V krščanstvu sveti Mihael velja za ubijalca hudiča in vrhovnega poveljnika Gospodove vojske. Po zmagoviti bitki pri Lechfeldu 10. avgusta 955, ki je bila vrhunec madžarskih vpadov, je nadangel Mihael postal zavetnik Vzhodnofrankovskega cesarstva, vzhodnega dela cesarstva, ki je nastalo z razdelitvijo Frankovskega cesarstva leta 843, tj. zgodnjesrednjeveški predhodnik Svetega rimskega cesarstva, pojasnil.
Navzven sestavlja cerkev sv. Mihaela štirikraka ladja z umaknjenim trokrakim korom s petosminko, obdajajočim vencem in nadkapnimi oporniki z vodnim kladivom. Dvo- in tridelna okna v obliki traku imajo obliko ribje skode, trolista in polkrožnega loka. Na južni strani je bogato prečkan ramenski ločni portal. Na kornem grebenu so terakotne kulture jelenov in konj, tako imenovanih zajcev. Štirinadstropni zahodni stolp z venčno konstrukcijo je do polovice vpet v ladjo. Ladja, oporniki in stolp so sestavljeni iz neometanih zidakov iz lomljenega kamna z lokalnimi kamni in luknjami za odre.
S pojavom topov v 14. stoletju so kvadratne stolpe utrdb nadomestili okrogli stolpi, saj so okrogli stolpi manj dovzetni za poškodbe topovskih krogel, ki jih zadenejo s strani. Obzidje sv. Mihaela, ki je bilo prvotno visoko približno 7 metrov in je zaradi višinske razlike do Donave deloma služilo kot obzidje, je bilo povišano leta 1575 in okrepljeno v letih 1605 in 1677. Okrogli stolp v jugovzhodnem vogalu utrdb je bil s kostnico nekdaj povezan s pohodnim obokanim mostom, danes z lebdečim podom.
Salzburška knežja nadškofija je od leta 860 vladala na desni strani Donave, leva stran pa je bila podrejena škofiji Passau. Potem ko je bila škofija Passau sufraganija salzburške nadškofije, je celoten Wachau neposredno ali posredno pripadal salzburški knežji nadškofiji. Sufraganska škofija je škofija enega nadškofija je podrejen. Utrjena cerkev sv. Mihaela je bila matična cerkev Wachaua. Odkar je leta 1784 župnijo razpustil cesar Jožef II., je bila cerkev sv. Mihaela podružnična cerkev wösendorfske župnije. Pred tem je bila župnija Wösendorf od 12. stoletja podružnica sv. Mihaela.
Kostnico sv. Mihaela, zgrajeno ob koncu 14. stoletja, sta leta 1395 darovala meščan Wösendorfa »Seyfrid den freytl« in njegova žena Margreta. Kostnica vzhodno od podružnične cerkve sv. Mihaela je ozka, visoka stavba s peto osmino in močnimi stopničastimi oporniki ter dvokrakimi šilasto ločnimi okni s četverokotno trako in suličastimi okni s trolistnimi zapirali. Zahodno gladko dvokapno steno venča šeststrano izbočen grebenski stolpič s piramidasto čelado in dvokapnim vencem na konzoli.
Šilasto ločni portal je umeščen tudi v zahodno dvokapno steno. Na zahodni steni so ostanki monumentalne stenske poslikave sv. Krištofa z vojvodskim klobukom iz 4. četrtine 15. stoletja. V notranjosti je kostnica enoprostorna z rebrastim obokom na konzolah za kelih in reliefnim sklepnikom z grbom s tremi srci. Popis sestavljajo ostanki mumij v vitrinah in 3 krste Jožefinskega hranilnika. Posebnost kostnice sv. Mihaela je, da je zgradba, imenovana kostnica, kapela, v kateri je kostnica. Kostnica, t.i. kostnica, je bila zbirališče kosti s pokopališč, kjer je bilo treba narediti prostor za nadaljnje pokope. Kostnice so bile uvedene v 11. in 12. stoletju. Kostnica je zato pogosto povezana s pokopališčem, kot pri sv. Mihaelu. Še posebej v tej obliki se kostnica imenuje Karner. Krščanske kostnice so pogosto posvečene nadangelu Mihaelu. Lahko imajo dve nadstropji ali pa so dodani pozneje, pogosto s kapelo v zgornji sobi. Na prelomu 20. stoletja so kostnice prenehale biti v uporabi.
Wachau se je včasih raztezal od Spitz an der Donau do Weißenkirchen in der Wachau, dno doline od St. Michaela preko Wösendorfa in Jochinga do Weißenkirchna pa je bilo znano kot Thal Wachau.
Do leta 1850 je bila aluvialna terasa na severnem bregu Donave od St. Michaela do Weißenkirchna znana kot 'dolina Wachau'. Thal Wachau vključuje mesta Weißenkirchen, Joching, Wösendorf in St. Michael, ki skupaj tvorijo eno celoto. V dolini Wachaua so vinsko trto gojili že v 9. stoletju. V Vinoteki Thal Wachau v Weißenkirchnu vinogradniki Thal Wachau predstavljajo svoja vina, ki jih je mogoče degustirati od aprila do oktobra.
